Sv. Tomaž Tolentinski, neobvezni god

Tomaž je bil doma v italijanskem mestu Tolentinu ob jadranski obali (provinca Marche). Rodil se je leta 1260. S petnajstimi leti so ga sprejeli v frančiškanski samostan. Pridružil se je redovni skupnosti, ki je želela gojiti čim večjo poduhovljenost. Leta 1289 se je ponudil za misijonsko delo, naslednje leto je s spremljevalci že dopotoval v Armenijo. Tam so ga prijazno sprejeli in čez leto dni ga je kralj poslal kot svojega odposlanca k papežu in na francoski ter angleški dvor, da bi izprosil pomoč za boj proti Saracenom. Podobno poslanstvo je opravil čez pet let.

Tedaj je stopil v zvezo z znanim misijonarjem Janezom iz Montecorvina, ki je pripravljal ustanovitev nadškofije v Pekingu. V njegovem imenu je Tomaž leta 1307 še tretjič prišel v Evropo, da bi pridobil čim več misijonarjev za delo na Kitajskem. Videti je, da je po vrnitvi v Azijo med letoma 1308 in 1320 misijonaril na Kitajskem pod vodstvom Janeza iz Montercorvina. Ta ga je spet poslal na zahod, najbrž v Perzijo. Kako daleč je prišel, ni znano. Zanesljivo pa se je leta 1320 vkrcal na ladjo za Kitajsko v Ormuzu, pristanišču v Perzijskem zalivu, toda tja ni prišel.

Z njim je bilo še več drugih misijonarjev. Izkrcali so se za daljši čas blizu indijskega mesta Bombaya in se naselili v Tani. Gostoljubno jih je sprejela neka krščanska družina. Gospodarji v mestu so bili mohamedanci. Misijonarje so poklicali pred sodnika, kjer so mirno priznali, kdo so in v kaj verujejo. O islamu in Mohamedu niso izrekli žal besede. Ljudje so bili kljub temu ogorčeni, da si upajo imeti za pravo kako drugo vero. Sodnik (kadi) jih je pustil na prostost. Ko so pa šli proti domu, so jih napadli štirje najeti morilci in 9. aprila 1321 vse razen enega obglavili.

Mnogi meščani niso odobravali tega umora. Mohamedanci, ki so jih prej opazovali, so govorili o njih, da so bili »dobri in sveti možje«. Občudovali so njihovo vero, pogum in pobožnost; spoštljivo so sodili o njihovi smrti zaradi krščanskega prepričanja. Vse to je lahko dognal blaženi Oderik iz Pordenona, ko se je na poti na Kitajsko leta 1326 ustavil v Tani. Njihove zemeljske ostanke je izkopal iz groba, ki so ga krščanski meščani ohranili v časti in ga varovali. Oderik je relikvije vzel s seboj in jih z velikimi težavami obvaroval pred uničenjem. Pozneje so Tomaževo lobanjo prenesli v rojstno mesto in jo častno shranili. Ko je leta leta 1894 papež Leon XIII. potrdil njegovo bogoslužno češčenje, mu je dal naslov »blaženi«. Tolentinci ga častijo kot drugega zavetnika svojega mesta.

vir:http://www.druzina.si

Gradivo:

Sv. Valentin (v hr.) – 2:28 min: https://www.youtube.com/watch?v=-tYFeova1Jk

Pripravila: dr. Brigita R. Perše