\n\tHrib, na katerem stojita danes samostan in cerkev Svete Trojice, se je prvotno imenoval Por\u010dki vrh-Purkstalberg. Ko so med leti1636 in 1640 tam postavili cerkev Svete Trojice, se je za\u010del kraj imenovati Sveta Trojica v Slovenskih Goricah. Na tem kraju so \u017ee leta 1631 postavili leseno kapelo v \u010dast Svetemu Duhu, katero so ljudje mno\u017ei\u010dno obiskovali.\n<\/p>\n
\n\tKer so ljudje ve\u010dkrat videli na vrhu hriba goreti tri lu\u010di ali tri zvezde nenavadne oblike, so z dovoljenjem škofa na tem mestu postavili cerkev Svete Trojice. Zemljiš\u010de za cerkev je podaril cmureški grof Wolfgang Stubenberg. 15. junija 1636 je sekovški škof Janez Marko blagoslovil temeljni kamen. Prvotna cerkev je obsegala današnji zahodni zvonik, nekoliko ni\u017ejo ladjo z ju\u017eno kapelo in kvadratast prezbiterij s strešnim stolpi\u010dem. V zvonik je vodil sedaj zazidani portal, nad katerim je vzidana ploš\u010da , ki pri\u010da o nastanku cerkve. Ker so se tukaj za\u010deli goditi \u010dude\u017ei, se je število romarjev zelo hitro ve\u010dalo.Leta 1663 so cerkev zato prevzeli avguštinci.\n<\/p>\n
\n\tLeta 1693 je bila na severni strani ladje prizidana loretska kapela. Kapelo so zgradili z darovi soproge negovskega grofa, Marije Elizabete Travtmanstorf. Takratni pape\u017e Inocenc XII. je dovolil popolni odpustek vernikom, ki obiš\u010dejo loretsko kapelo v nedeljo po osmini Marijinega rojstva. S pomo\u010djo grofa Draškovi\u010da iz Vara\u017edina je bila cerkev med leti 1735 in 1740 povsem prezidana, saj so jo obrnili tako, da se je njen fasadni zvonik znašel na oltarnem koncu, stara ladja pa se je spremenila v prezbiterij, ki so mu prizidali sedanjo ladjo. V letih 1779-1780 sta bila dozidana še dva zvonika.\n<\/p>\n
\n\tGlavni oltar iz leta 1756 je izdelan iz štukalustra, medtem ko so kipi leseni in pozla\u010deni. Oltar hrani v nastavku kvalitetno sliko Svete Trojice, ob strani pa svetnike avguštinskega reda: sv. Toma\u017e iz Vilanove, sv. Avguštin, sv. Nikolaj Toletinski in sv. Janez Fakundski. Leta 1759 je bilo dokon\u010danih šest stranskih oltarjev in kipi štirih cerkvenih o\u010detov, ki so na konzolah v prezbiteriju. Avtorji teh kipov niso znani. V prezbiteriju se sedaj nahaja zvon iz leta 1666, katerega je vlil Peter Zwelfer v Gradcu. Leta 1887 je takratni ljubljanski škof Missija blagoslovil 3000 kg te\u017eek zvon. Zvon je kasneje vzela prva svetovna vojna. Leta 1938 so trojiški farani zopet nabavili zvon te\u017eak 2605 kg, katerega je vzela druga svetovna vojna . Od leta 1994 visi v zvoniku 2700 kg te\u017eek zvon iz livarne Grassmaier iz Innsbrucka. \n<\/p>\n
\n\tStropne freske v ladji in v prezbiteriju so delo Jakoba Brolla ter Osvalda in Egidija Biertija iz Humina pri \u010cedadu iz leta 1884. V letu 1991 je bila v cerkvi obnovljena elektri\u010dna instalacija in notranjost na novo pobeljena. Leta 2003 so na koru postavljene nove orgle z 54 registri, dvema igralnikoma, s pozitivom na korni ograji in v prezbiteriju.\n<\/p>\n
\n\tSamostanski kompleks ob cerkvi so za\u010deli graditi po letu 1663, ko so Sveto Trojico prevzeli avguštinci. S pomo\u010djo grofa Travtmanstorfa iz Negove so leta 1692 dozidali obse\u017eno samostansko poslopje. 15. aprila 1786 je pod Jo\u017eefom II. Sveta Trojica postala \u017eupnija, avguštinski samostan pa je bil razpuš\u010den. Leta 1811 so avguštinci zapustili Sveto Trojico, cerkev in samostan pa so prevzeli v upravo svetni duhovniki. Zaradi velikega števila romarjev, tudi \u010dez stotiso\u010d na leto, so leta 1854 prevzeli Sveto Trojico fran\u010diškani in jo upravljajo še danes.\n<\/p>\n
\n\tCelotna cerkev je bila poslikana leta 1883. Strop in stranske stene so delo furlanskega slikarja Jakoba Brolla, med tem ko sta slikarsko dekoracijo izvedla Osvald in Egidij Bierti, katerih podpisi so ohranjeni pod njihovimi deli. Stropne freske v prezbiteriju so poslikane z angeli, ki predstavljajo devet angelskih korov, med njimi serafin, kerubin, nadangel in angel varuh.\n<\/p>\n
\n\tNa stropu ladje so upodobljeni priprošnjiki v sili: sv. Marjeta, sv. Jurij, sv. Ahac, sv. Erazem, sv. Cirjak, sv. Bla\u017e, sv. Dioniz, sv. Vid, sv. Pantaleon, sv. Tilen, sv. Krištof, sv. Evstahij, na slavoloku, ki lo\u010di glavno ladjo od prezbirterija, pa sta na vsaki strani freske deteta Jezusa, še sv. Barbara in sv. Katarina Aleksandrijska. Na stropnem polju nad korom so med dekoracijo upodobljeni angeli z instrumenti.\n<\/p>\n
\n\tNa stenah, v prezbiteriju, sta upodobitvi Marijinega oznanjenj in Marije kraljice sveta; v kapelnih nišah pa Porcjuinkula, sv. Jo\u017eef, sv. Anton Padovanski, sv. Ana, Jezus prijatelj otrok, Marijino rojstvo in Marijina pot v tempelj. Empore krasijo medaljoni z apostoli.\n<\/p>\n
\n\tGlavni oltar je dominantna arhitektura, ki obvladuje celoten prostor. Nastal je medleti 1752 in 1755 ter je po vsej verjetnosti graško delo, saj ka\u017ee mo\u010dan vpliv Maksa Schokotniga. Oltarna arhitektura so zaklju\u010di z atiko, na kateri je upodobljeno Bo\u017eje oko, obdano z \u017earki in angeli. Oltar je v celoti lesen, vsi arhitekturni deli so izvedeni v tehniki štuka-lustra. Kipi med stebrih so sv. Avguštin, sv. Nikolaj Toletinski, sv. Toma\u017e iz Villanove in Janez Fakund. Na atiki pa sta sv. Bonaventura in sv. Ludvik ter dva kle\u010de\u010da angela. Tudi ob tabernaklju kle\u010dita dva angela, ki sta delo Jakoba Gschila iz druge polovice 19. stoletja. Center oltarja je slika Sv. Trojice, kvalitetno delo neznanega umetnika iz 18. stoletja.\n<\/p>\n
\n\tStranskih oltarjev je deset. Štirje od teh so nastali sredi 18. stoletja, šest pa v 19. stoletju. \n<\/p>\n
\n\tNa levi strani: Oltar sv. Kri\u017ea – slika kri\u017eanega je delo J.M. Kremser-Schmidta,oltar sv. Avguština, oltar sv. Florjana, oltar sv. Fran\u010diška Ksaverja – delo J. Strauba.
\n\tOltar Marije Brezmade\u017ene je neorenesan\u010dni, delo doma\u010dega mojstra Antona Perka,kip pa je delo J. Gschila. \n<\/p>\n
\n\tNa desni strani: oltar \u017dalostne Matere Bo\u017eje, oltar sv. Nikolaja Toletinskega, oltar sv. Roka, oltar sv. Patricija, oltar Dobrega pastirja je postbaro\u010dno delo doma\u010dega mojstra Antona Perka.\n<\/p>\n
\n\tCerkev krasijo številni kipi, med njimi so omembe vredni kipi štirih cerkvenih o\u010detov v prezbiteriju,ki jih pripisujejo Holzinger – Straubovi smeri ter nosilnica za procesije s kipom Marije, delo graškega kiparja J. Gschila.\n<\/p>\n
\n\tPri\u017enica je v osnovi iz 18. Stoletja, vendar je bila sredi 19. stoletja obnovljena. Na pri\u017enici so reliefi štirih evangelistov. Kip sv. Fran\u010diška Asiškega na strehi pri\u017enice je delo J. Gschila. \n<\/p>\n
\n\tKri\u017eev pot je iz 19. Stoletja delo \u010deškega slikarja V.F. Seitla in J. Ev. Schaara iz Gradca. Barvna okna so iz leta 1912 in izvirajo iz tirolske delavnice Neuhauser dr. Jele.\n<\/p>\n
\n\tDanes ima cerkev pet zvonov,ki jih je dobila po 2. svetovni vojni, s skupno te\u017eo nekaj \u010dez 7ton. Ohranjen pa je še zvon iz leta 1666, ki ga je ulil Peter Zweffer v Gracu.\n<\/p>\n
\n\tOrgle so bile prvi\u010d postavljene leta 1833. Izdelal jih je mojster Karol Schehl iz Gradca. Bile so ve\u010dkrat obnovljene, od razli\u010dnih mojstrov. Leta 2003 so jih pove\u010dali in obnovili v Škofijski orglarski delavnici v Ho\u010dah pri Mariboru in so sedaj tretje najve\u010dje orgle v Sloveniji.\n<\/p>\n
\n\tLoretska kapela je bila zgrajena leta 1693. Donatorica je bila negovska grofica Trautmansdorf. O tem nam pri\u010dajo tabli na vhodu v kapelo. \u010crna Marija stoji v niši, ki je obdana z bogatim rokokojevskim okvirom.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Hrib, na katerem stojita danes samostan in cerkev Svete Trojice, se je prvotno imenoval Por\u010dki vrh-Purkstalberg. Ko so med leti1636 in 1640 tam postavili cerkev Svete Trojice, se je za\u010del kraj imenovati Sveta Trojica v Slovenskih Goricah. Na tem kraju so \u017ee leta 1631 postavili leseno kapelo v \u010dast Svetemu […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-9","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/9","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/9\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":182,"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/9\/revisions\/182"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}