{"id":74,"date":"2015-01-03T16:47:31","date_gmt":"2015-01-03T16:47:31","guid":{"rendered":"http:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/?page_id=74"},"modified":"2016-11-03T10:32:07","modified_gmt":"2016-11-03T09:32:07","slug":"pogreb","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/?page_id=74","title":{"rendered":"Pogreb"},"content":{"rendered":"

\n\tSMRT: Konec ali za\u010detek?<\/strong><\/span>
\n<\/h3>\n

\n\tKristjanovo \u017eivljenje je od rojstvo do smrti povezano in zdru\u017eeno tudi z \u017eivljenjem Cerkve, tako v lepih in veselih, kot tudi te\u017ekih in bole\u010dih trenutkih. Cerkev kot skupnost verujo\u010dih je navzo\u010da ob njegovem krstu (duhovnik, starši, botri, sorodniki …), svetem obhajilu, birmi, poroki, ob raznih obletnicah in slavjih, pa tudi ob pogrebu, ko se ob krsti ali \u017eari zbirajo najbli\u017eji, sorodniki in ostali ter se z obredom, ki ga vodi duhovnik ali diakon, poslovijo od pokojnega. Za razliko od krsta, obhajila, birme, poroke …, pogreb ni zakrament, ampak bogoslu\u017eni obred, s katerim se poslovimo od pokojnega in ga z molitvijo priporo\u010dimo Bogu.\n<\/p>\n

\n\tGotovo ni nikomur od nas prijetno iti na pogreb. Te\u017eko je \u017ee, \u010de gre za nekoga, ki mi ni bil posebej blizu, kaj šele, \u010de je to pogreb nekoga, mi mi je bil še posebej blizu. Nekdo, ki mi je veliko pomenil, s katerim se bil povezan, ki sem ga imel rad … Takrat je res hudo in boli.\n<\/p>\n

\n\t\u010ceprav je smrt nekaj normalnega in naravnega, je za vsakega te\u017eka. Prav zato se danes dejstvo staranja in umiranja kar nekako izriva z naše dru\u017ebe. \u010casopisi in televizija sicer na veliko poro\u010dajo o smrtnih \u017ertvah v vojnih spopadih, naravnih katastrofah, letalskih in prometnih nesre\u010dah … Tako smo \u017ee zasi\u010deni s takšnimi podatki, da se nas navadno sploh ne dotaknejo, še posebej ne, \u010de iz varnega kav\u010da doma\u010de dnevne sobe gledamo na televiziji poro\u010dilo o nekih \u017ertvah, ki so bile tam in tam. Pa\u010d, še nekaj našteih števil tam nekje, na drugem koncu sveta, ali pa pa vsaj nekje na drugem koncu Slovenije. Samo, da ni pri nas. Toda, ko se to zgodi v moji okolici, v moji bli\u017ei, je stvar povsem druga\u010dna. Takrat smrt udari tudi v mojo bli\u017eino in ne morem ostati ravnodušen. Morda lahko prav ob smrti nekoga, ki mi je bil blizu, ali pa sem ga poznal, za\u010dnem premišljevati tudi o svojem \u017eivljenju in o njegovi minljivosti – torej o dejstvu, da bom neko\u010d tudi jaz umrl.\n<\/p>\n

\n\tVse skupaj pa ni tako tragi\u010dno, kot izgleda prvi hip. Nekateri sicer mislijo, da se s smrtjo vse kon\u010da, a temu ni tako. Smrt, ob kateri izgubimo nekga, ki nam je blizu, je gotovo te\u017eka in bole\u010da, kot je te\u017eko in bole\u010de vsako slovo. Toda za nas, kristjane, smrt ne pomeni, da je vsega konec. Ravno obratno! S smrtjo \u010dlovek šele vstopi v polnost bivanja, ki mu pravimo tudi nebesa, kjer ni ve\u010d trpljenja in bole\u010dine. \n<\/p>\n

\n\tVsako nedeljo med mašo skupaj izpovemo vero, v kateri pravimo, da verujemo v: »Jezusa Kristusa, edinorojenega Sina Bo\u017ejega… Bil je tudi kri\u017ean za nas, pod Poncije Pilatom je trpel in bil v grob polo\u017een. In tretji dan je od mrtvih vstal, po pri\u010devanju Pisma.<\/em>«.\n<\/p>\n

\n\tApostol Pavel nas v Prvem pismu Korin\u010danom sprašuje in izziva glede naše vere: »\u010ce se oznanja, da je bil Kristus obujen od mrtvih, kako morejo nekateri izmed vas govoriti, da ni vstajenja mrtvih? \u010ce ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni bil obujen. \u010ce pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera. \u010ce torej mrtvi ne morejo biti obujeni, tudi Kristus ni bil obujen. \u010ce pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih. Tedaj so izgubljeni tudi tisti, ki so umrli v Kristusu. \u010ce samo zaradi tega \u017eivljenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so umrli (1 Kor 15,12-16.18-20).<\/em>«\n<\/p>\n

\n\tO dogodku Jezusovega vstajenja od mrtvih nam poro\u010dajo vsi štirje evangelisti. Tako je evangelist Luka o vstajenju zapisal: »Prvi dan tedna so šle \u017eene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile. Kamen so našle odvaljen od groba in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle. Ko so bile zaradi tega zbegane, sta nenadoma stopila k njim dva mo\u017ea v sijo\u010dih obla\u010dilih. Prestrašile so se in povesile obraz k tlom. Ona dva pa sta jim rekla: »Kaj iš\u010dete \u017eivega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temve\u010d je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji: »Sin \u010dlovekov mora biti izro\u010den v roke grešnih ljudi, biti mora kri\u017ean in tretji dan vstati.« Tedaj so se spomnile njegovih besed. Vrnile so se od groba in vse to sporo\u010dile enajsterim in vsem drugim. Bile pa so: Marija Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in z njimi še druge \u017eene, ki so to pripovedovale apostolom. Toda tem so se te besede zdele blebetanje in jim niso verjeli. Peter pa je vstal in stekel h grobu. Sklonil se je in zagledal samo povoje. Nato je odšel domov in se \u010dudil temu, kar se je zgodilo (Lk 24,1-12).<\/em>«\n<\/p>\n

\n\tS smrtjo torej sploh ni vsega konec, ampak se za\u010dne novo \u017eivljenje. \u010ce tega ne verjamemo in ne verujemo, »je prazna naša vera<\/em>« in smo torej »od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni.<\/em>« Prav vstajenje od mrtvih in ve\u010dno \u017eivljenje je bistvo naše vere!\n<\/p>\n

\n\tPASTIRSKO PISMO SLOVENSKIH ŠKOFOV O KRŠ\u010cANSKEM POGREBU NA PRAZNIK VSEH SVETIH, 1. NOVEMBRA 2016  <\/span>\n<\/p>\n

\n\tDragi bratje in sestre! Ob letošnjem prazniku vseh svetih in vernih duš vam \u017eelimo škofj e spregovoriti o vprašanjih, povezanih s smrtjo in krš\u010dansko spoštljivim odnosom do \u010dlovekovega telesa tudi po smrti. Junija letos smo zaradi nekaterih novih dejstev potrdili dopolnjene pastoralne smernice za krš\u010danski pogreb, v oktobru pa je nova navodila o tem izdala tudi Kongregacija za nauk vere. V spremenjenih dru\u017ebenih in kulturnih okoliš\u010dinah se hitro spreminja odnos do smrti in do umrlih. \u017delimo vam spregovoriti o smrti kot o sestavnem delu \u017eivljenja, o poslavljanju in \u017ealovanju kot o spominjanju na velikono\u010dno skrivnost in o krš\u010danskem pokopu telesa kot izro\u010danju rajnega v O\u010detov objem. Med osrednja oznanila Cerkve spada vesela vest o \u017eivljenju po smrti. Sv. Janez je v videnju gledal »veliko mno- \u017eico, ki je nih\u010de ni mogel prešteti«, mno\u017eico tistih, »ki so prišli iz velike bridkosti in so oprali svoja obla\u010dila ter jih o\u010distili z Jagnjetovo krvjo« (Raz 7,9.14). Ko v teh dneh obiskujemo grobove rajnih, se zaradi tega upanja v nas naseli veliko veselje, s katerim Jezus sklene oznanilo blagrov: »Veselite in radujte se, kajti veliko je vaše pla\u010dilo v nebesih« (Mt 5,12). SMRTNA URA KOT POMEMBEN DEL \u017dIVLJENJA V tej veri sta smrt in pogreb najdra\u017ejih vsega spoštovanja vredno dogajanje. Dotika se naših osebnih do\u017eivljanj, ki pogosto izzovejo ob\u010dutek nemo\u010di, \u017ealosti in strahu. Zelo mo\u010dnó pa se dotika tudi \u010dloveka kot prese\u017enega, verskega bitja. Cerkev ponuja iz svoje duhovne zakladnice bogato simboliko in bogoslu\u017ena besedila, ki so namenjena tola\u017ebi svojcev rajnega in \u017eupnijskemu ob\u010destvu. S simboli in besedili nas Sveti Duh Tola\u017enik usmerja v Kristusovo velikono\u010dno skrivnost, da bi smrt sprejemali tesno povezano z veliko no\u010djo: kakor je Jezus Kristus za nas trpel in umrl ter tretji dan s telesom vstal od mrtvih, tudi mi upamo in verujemo, da se bo naša duša ob smrti sre\u010dala s svojim Odrešenikom in bo naše telo dele\u017eno vstajenja. V tem duhu dojemamo trenutek smrti kot enega izmed najpomembnejših v zemeljskem \u017eivljenju; od katerega je na nek na\u010din odvisna vsa ve\u010d- nost. SLOVO OD RAJNEGA IN POGREBNA SLOVESNOST Krš\u010dansko slovo od rajnih ter pogrebne slovesnosti zato izrazito iz\u017earevajo vero v posmrtno \u017eivljenje in jo s simboli izpovedujejo. Pogrebno bogoslu\u017eje ni samo izro\u010ditev telesa rajnega zemlji v pri\u010dakovanju vstajenja od mrtvih, ampak je namenjeno tudi tola\u017ebi svojcev in krš\u010danske skupnosti ter izra\u017ea krš\u010dansko vero in upanje v ve\u010dno \u017eivljenje. Zato je za krš\u010dansko \u017ealovanje zelo primerno, da se ohranja molitev ob umirajo\u010dem in ob mrtvem \u010dloveku, kjer je ta molitev še prisotna, ali pa se jo na novo uvede. To je primerno tudi, ko rajni ne le\u017ei doma. Zbiranje k molitvi ob ve\u010derih je izraz vere in podpora rajnemu ter svojcem. Upadanje krš\u010danskih pogrebov in visok odstotek \u017earnih pokopov, ki Slovenijo uvrš\u010da v sam svetovni vrh (82,9 % v letu 2014), in nekatere nove oblike, kot npr. raztros, nas kot kristjane izzivajo, da na kulturo »odrivanja« smrti na rob \u017eivljenja in \u010dimprejšnjo pozabo rajnih odgovorimo s ponovno »evangelizacijo smrti«, ki na novo ovrednoti \u010dlovekovo telo in smrt. 2 Priloga k Sporo\u010dilom slovenskih škofij 11\/2016 Pokop telesa rajnega je za Katoliško Cerkev še vedno najprimernejša oblika slovesa. Kristjani gledamo na smrt kot na edinstven in najbolj oseben na\u010din sre\u010danja Boga in \u010dloveka \u017ee brez omejitev prostora in \u010dasa. Zato naj se telesa polo\u017eijo v zemljo na blagoslovljenem pokopališ\u010du ali drugem svetem kraju. S tem krš\u010dansko ob- \u010destvo izrazi vero v posmrtno \u017eivljenje in pri- \u010dakovanje vstajenja teles poslednji dan. Svetopisemska besedila (prim. Mt 27,60.64-66 in druga) izpostavljajo podobe polaganja telesa v grob, praznega groba in poveli\u010danega telesa vstalega Jezusa Kristusa. Telo je sicer minljivo in podvr\u017eeno smrti, vendar je po Kristusovemu vzoru namenjeno vstajenju. Zato škofj e mo\u010dno spodbujamo vse kristjane, da, kjer je le mogo\u010de, v veri izberete tak na\u010din pokopa, kot ga je imel Kristus, to je pokop telesa. Pri obredih naj sodeluje \u017eupnijsko ob\u010destvo, da se poka\u017ee povezanost rajnega in svojcev s Cerkvijo. V proces slovesa od rajnega naj se na mo\u017een na\u010din vklju\u010di obhajanje svete maše. V Sloveniji je postal ve\u010dinski na\u010din pokopa upepelitev in posledi\u010dno \u017earni pokop. Razlogov je ve\u010d: od prostorske stiske v mestih, ekonomskih razlogov do ideoloških nagibov. Cerkev sprejema tudi ta na\u010din, a daje prednost pokopu telesa. V primeru \u017earnega pokopa mora duhov nik ali drug pastoralni sodelavec previdno preveriti, da odlo\u010ditev ni bila sprejeta iz veri nasprotnih razlogov – v takem primeru cerkveni obred ne bi bil smiseln. Zaradi spoštovanja do rajnega spodbujamo, da bi se kar v najve\u010dji mo\u017eni meri tudi z obredom poslovili od njegovega telesa še pred upepelitvijo. Marsikje to ni izvedljivo, a v tej smeri bi bilo potrebno iskati nove mo\u017enosti, saj je to \u017eelja, priporo\u010dilo in praksa vesoljne Cerkve. Tudi \u017eare s pepelom rajnih je treba pokopati ali hraniti na svetih prostorih (pokopališ\u010de, kapela); tako je bolj zagotovljena molitev zanje in spomin nanje tudi v naslednjih generacijah. Hranjenje pepela rajnih doma za kristjane ni primerno. Za kristjana ni primeren na\u010din pokopa raztros pepela rajnega. \u017delja po raztrosu v morje, v gorah, gozdu ali drugod v naravi ter pojavljajo\u010de te\u017enje, da pepel rajnega spremenijo v spominske predmete ali ga preoblikujejo v dragulje, je posebej vprašljiva, saj bolj poudarja ljubezen do narave kot odnos do Boga in ob\u010destva Cerkve. Upanje na ve\u010dno \u017eivljenje v Bogu je s tem mo\u010d- no zatemnjeno. \u010ce ni dolo\u010denega kraja pokopa, groba, je zelo okrnjena mo\u017enost molitve in spomina, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Lahko vodi tudi v razne zlorabe in v nekrš\u010dansko pojmovanje \u010dloveka ter zanika njegovo izvorno dostojanstvo bitja, ustvarjenega po Bo\u017eji podobi. Hitreje se izbriše sled o obstoju dolo\u010dene osebe in se naslednjim generacijam odvzame mo\u017enost zgodovinskega spomina. Enako spoštovanje, kot ga imamo do teles odraslih rajnih, je prav, da imamo tudi do teles mrtvorojenih in splavljenih otrok. Tudi njihovo mesto pri\u010dakovanja vstajenja je grob na pokopališ\u010du in primeren krš\u010danski pogrebni obred. \u010ce se kristjan odlo\u010di zapustiti po smrti svoje telo v medicinske raziskovalne namene, kar je delo ljubezni do bli\u017enjega, je primerno, da se pred izro\u010ditvijo obhaja obred slovesa od rajnega, ki je podoben tistemu pred upepelitvijo. Opozoriti \u017eelimo tudi na \u010dedalje bolj prisotne krste ali \u017eare, ki omogo\u010dajo pokop v posebnih polo\u017eajih ali izpostavljajo dolo\u010dene vidike posmrtnega \u017eivljenja (npr. reinkarnacijo – \u017eare, iz katerih lahko vzklije rastlina itd.) in za kristjane niso primerne. Zato je treba imeti za cerkveni pogreb, kjer se izvede pokop v druga\u010dnih oblikah od obi\u010dajnih (krsta, \u017eara), dovoljenje ordinarija. Nekatere komercialne oblike pogreba namre\u010d lahko izra\u017eajo nekrš\u010danske, panteisti\u010d- ne, naturalisti\u010dne ali novodobske poglede na \u010dloveka. Kristus je bil polo\u017een v grob. Telo je svetiš\u010de Svetega Duha, saj je bilo posve\u010deno \u017ee z zakramentom svetega krsta in drugimi zakramenti, predvsem pa hranjeno s sveto evharistijo. Zato naj bo naš odnos do telesa tudi ob smrti nadvse spoštljiv in pre\u017eet z upanjem in vero v ve\u010dno \u017eivljenje. V \u017eelji, da skupaj ohranjamo in razvijamo krš\u010dansko obliko slovesa od rajnih, ki vklju\u010duje mo\u017enost molitve zanje in spomina nanje, vas blagoslavljamo!  <\/span>\n<\/p>\n

\n\tVaši škofje<\/span>\n<\/p>\n

\n\t <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

SMRT: Konec ali za\u010detek? Kristjanovo \u017eivljenje je od rojstvo do smrti povezano in zdru\u017eeno tudi z \u017eivljenjem Cerkve, tako v lepih in veselih, kot tudi te\u017ekih in bole\u010dih trenutkih. Cerkev kot skupnost verujo\u010dih je navzo\u010da ob njegovem krstu (duhovnik, starši, botri, sorodniki …), svetem obhajilu, birmi, poroki, ob raznih obletnicah […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-74","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/74","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=74"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/74\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1079,"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/74\/revisions\/1079"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sv-trojica-franciskani.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=74"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}