O, ti luč preblažena,
daj, razsvětli srca vsa
zvestih svojih vernikov.Saj brez tvoje milosti
človek poln je bednosti,
krivdi ne izógne se.

Duši madeže izmij,
kar je súho, spet zalij
in ozdrávi rane

Upogni, kar upira se,
vse ogrej, kar mrzlo je,
vôdi vse, ki so zašli.

Delovni list: VODITELJSKA SLUŽBA V ŽUPNIJI
Molitev k Svetemu Duhu
(pesem slednica na binkošti)

Pridi, pridi, Sveti Duh,
iz nebes na nas razlij
svoje lúči svetli sij!

In sedméro vlij darov
v duše svojih vernikov,
saj ti v vsem zaupajo.Za krepost plačilo daj,
srečno smrt in sveti raj,
v njem veselje vekomaj.

 

Pridi, oče revežem,
ki deliš darove vsem,
pridi, srcem svetla luč!

Ti olajšaš nam bridkost,
ti si dušam sladki gost,
ti jih sládko poživiš.

V hudem trudu si nam mir,
v vročem dnevu hladen vir
in tolažba v žalosti.

BOŽJA BESEDA: 2 Mz 18,13-24

Naslednji dan se je Mojzes usedel, da bi sodil ljudstvo; in ljudstvo je stalo pred Mojzesom od jutra do večera. Ko je Mojzesov tast videl, kaj vse je moral Mojzes delati za ljudstvo, je rekel: »Kaj vendar delaš za ljudstvo? Zakaj sediš sam, vse ljudstvo pa mora stati pred teboj od jutra do večera?« Mojzes je rekel tastu: »Ljudstvo prihaja k meni Boga spraševat za nasvet. Kadar koli imajo namreč kako sporno zadevo, pridejo k meni, da razsodim med enim in drugim in naznanim Božje zakone in postave.« Tast pa mu je rekel: »To, kar delaš, ni dobro. Sebe in ljudstvo, ki je pri tebi, boš čisto izmučil; kajti to je pretežavno zate, sam tega ne moreš opravljati. Poslušaj me zdaj; dam ti nasvet in Bog bo s teboj! Ti zastopaj ljudstvo pred Bogom in prinašaj zadeve pred Boga! Razlagaj jim zakone in postave in kaži jim pot, po kateri naj hodijo, in delo, ki naj ga opravljajo! Izberi pa iz vsega ljudstva sposobne može, ki se bojijo Boga, zanesljive ljudi, ki sovražijo podkupovanje; postavi jim jih za načelnike čez tisoč, čez sto, čez petdeset in čez deset ljudi! Ti naj vsak čas sodijo ljudstvu; vse večje zadeve naj prinašajo tebi, vse manjše zadeve pa naj razsojajo sami. Olajšaj si breme, naj ga nosijo s teboj! Če to storiš in ti Bog to zapove, boš lahko zdržal in tudi vse ljudstvo bo v miru hodilo domov.«
Mojzes je poslušal svojega tasta in storil vse, kar je rekel.

MOJZES IN JITRO                                     

Dan po srečanju med Jitrom, midjanskim duhovnikom in Mojzesom se je pripetil slišani dogodek. Pravzaprav se niti ni pripetil, ker to, kar je počel Mojzes, ni bil zgolj pripetljaj, to je bila njegova dnevna rutina, ustaljena praksa. Tast Jitro pa se ne ustavlja povedati Mojzesu, da tako ne bo šlo naprej. Mojzes mora delegirati ljudi in razdeliti breme vodenja. Jitro Mojzesu pove: »To, kar delaš, ni dobro.« V vseh Petih Mojzesovih knjigah najdemo še samo enkrat zapisano isto besedo »ni dobro«, in to v 1 Mz 2,18 »ni dobro za človeka, da je sam«. Adam ne more živeti sam in Mojzes ne more vsega dela za ljudi narediti sam. Voditi ne moremo sami, kakor tudi živeti ne moremo sami. Živeti v odnosu je temelj svetopisemskega pogleda na človeka. Svetopisemski jezik – hebrejščina, v katerem je bil napisan ta odlomek, uporablja za življenje besedo (hebr. Hajim), ki je napisana v množini, kar lahko razumemo, da je bistvena lastnost življenja ta, da je podarjeno, razdeljeno, živeto občestveno za nekoga in z nekom. Sicer je to vse kaj drugega kot življenje.

Polega Mojzesa pa nastopa tudi Jitro, ki je bil duhovnik. Vsak narod je imel duhovnike, to je spadalo k narodni identiteti. V 1 Mz beremo o Melkizedeku, Abrahamovem sodobniku, ki je opisan kot duhovnik Najvišjega (14,8). Jožefova zgodba prav tako omenja egiptovske duhovnike, katerih zemlja v času lakote ni bila nacionalizirana. Jitro je bil midjanski duhovnik, pomeni, da je bil odbran in posvečen mož. Vendar Izrael v tistem času še ni poznal posebej postavljenega in odbranega duhovništva. Vsak član skupnosti je bil duhovnik in vsak je bil poklican k svetosti. Vsi judje so bili oblečeni enako. Prav nihče ni izstopal. Čeprav se bo kasneje izoblikovala duhovniška linija, ki bo izhajala iz Levijevega rodu, Aronovega potomca in bo uživala poseben status, se judovstvo nikoli ni odreklo »kraljevemu duhovništvu« (2 Mz 19,6) ali duhovništvu vseh. Hebrejska beseda za duhovnika (hebr. kohanin) lahko pomeni tudi »princa« ali »voditelja«. Judje so bolj kot prva dva prevzeli tretje pojmovanje in se imajo za narod voditeljev. Zato je prvi izraelski predsednik Chaim Weizmann dejal: »predsedujem narodu milijonov predsednikov«.

Iz statuta ŽPS, 1. člen:
– Župnijski pastoralni svet (ŽPS) je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje, spremlja in preverja izvajanje pastoralnega dela v župniji.
V tem členu je jasno povedano, da je ŽPS ob župniku deležen voditeljske službe.

v v v

Za pogovor: Vodenje v našem občestvu

Ali se dovolj zavedamo, da tudi mi nosimo krstno duhovništvo in da smo tudi mi kraljevi rod in sveto duhovništvo in kot taki poklicani k soodločanju in vodenju. Kako se v naši župnijski skupnosti delijo naloge?

……………………………………………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..………………………………

Potreben nam je Jitrov uvid, da župnik vsega ne more sam. Potrebni so pomočniki, potrebni so voditelji. Katera področja v naši župniji imajo voditelja in na katerih ga nimamo?

……………………………………………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..………………………………

Kaj bi ti voditelji potrebovali, da bodo usposobljeni za bolj učinkovito uresničevanje poslanstva vodenja?

……………………………………………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..………………………………

Kategorije: Novice

p. Bernard Goličnik

GSM 031-257-193