Kaj je potrebno za sklenitev cerkvene poroke?

Prvi obisk župnika

Ko se dva odločita, da bosta sklenila cerkveno poroko, obiščeta domačega župnika, da skupaj določijo dan in uro poroke. Prvo obisk je vsaj pol leta pred načrtovano poroko. Na prvem obisku se bodo dogovorili tudi o pripravi zapisnika in dokumentih, ki jih je potrebno v tem času zbrati, udeležbe na tečaju za zaročence (na Ptuju ali v Mariboru: Frančiškanski samostan, Ul. Vita Kraigherja 2). Morda bo nekaj besed namenjenih poteku poročnega obreda, zlasti z vidika zaročencev ter njinih domačih.

Priprava zapisnika

Priprava zapisnika je drugi uradni obisk zaročencev pred poroko. Ta obisk naj bo 3 do 4 tedne pred načrtovanao poroko. K pripravi zapisnika morata zaročenca prinesti potrebne dokumente. Ti dokumenti so: krstni list osebe, ki ni krščena v tej župniji, potrdilo o samskem stanu ter potrdilo o opravljenem tečaju priprave za zakon.

Poročni zapisnik je pola, na kateri bo župnik zapisal podatke o zaročencih. Hkrati ta pola vsebuje tudi nekatera vprašanja s pomočjo katerih bo župnik lahko dobil gotovost, da sta zaročenca pripravljena in sposobna skleniti krščanski zakon. Vprašal ju bo o nekaterih zadržkih, ki se pri sklepanju zakona lahko pojavijo (nezadostna starost, že obstoječa zakonska vez, sorodstvo, zdravsteno stanje, prejeti zakramenti, veroizpoved, namen …)
Drugi del tega obiska pa bodo posvetili pripravi poročnega slavja. Obiski sodelovanja njiju samih, sorodnikov in župnijskega občestva. Pa tudi glede krašenja, organista, pevcev, itd.

P.S.

Če se zaročenca želita poročiti v župniji, kjer ne biva ne eden ne drugi, se morati najprej zglasiti pri domačem župniku in mu izraziti željo. Brez dovoljenja domačega župnika cerkvena porokane more biti veljavno sklenjena.

Ko bom velik bom…

V življenju pridejo trenutki in prelomnice, ko se mora človek ODLOČITI: v katero srednjo šolo se bo vpisal; kaj bo študiral; kakšen poklic si bo izbral; kaj bo v življenju počel … Prav tako se mora mladostnik, ki počasi stopa na pot odraslosti, odločiti, kakšno bo njegovo nadaljnje življenje po veri. Ne le, da si bo prizadeval za duhovno rast ter za zgledno in pošteno življenje, ampak tudi, kakšen stan si bo izbral: bo ostal samski, se bo poročil ali bo svoje življenje posvetil Bogu. Zadnji dve možnosti sta v Cerkvi povezani tudi s prejemom zakramentov služenja občestvu – sveti zakon in sveti red, oziroma kot jima preprosto rečemo poroka in duhovniško posvečenje.

Sveti zakon ali poroka

Zakaj se danes mnogi mladi ne odločajo za zakonsko življenje, čeprav živijo skupaj? Razlogi in izgovori, ki jih navajajo so, da ni denarja za ohcet, da jima poroka nič ne pomeni, saj je samo neki papir in da sploh ni gotovo, da bosta ostala vse življenje skupaj. Strah, da bi odnos ne uspel, je sicer lahko vedno prisoten, še posebej, če ima človek izkušnjo, da je zakon njegovih staršev razpadel. Toda to še ne pomeni, da je to nemogoče. Prav zato je še kako pomembna temeljita priprava na zakon, v obdobju, ko fant in dekle hodita in se spoznavata. Odnos, ki ga bosta v tem času zgradila, bo temelj tudi za nadaljnje zakonsko življenje. Poroka ni le papir, ampak je ODLOČITEV, »da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni življenja.« Ta, pred prijatelji in sorodniki javno izrečena obljuba, daje varnost in gotovost, ki je v prostih zvezah ni, saj lahko partnerja kadarkoli odideta, saj sta brez medsebojnih obveznosti in dolžnosti, kar ustvarja ozračje negotovosti.

Gledano v luči vere, pa je poroka zakrament, ki si ga z obljubo podelita zakonca sama. Iz tega zakramenta prejemata tudi moč in pomoč, predvsem v trenutkih težav, stisk, kriz in preizkušenj. Prav zato je še kako pomembno, da sta si pripravljena vzeti čas za pogovor in tudi skupno molitev. V tem je edina gotovost, da bo njun odnos, tudi z božjo pomočjo, preživel v lepih in težkih trenutkih. Ta pot je včasih sicer naporna in zahtevna, a je edina, ki vodi do prave sreče v odnosu.