Adventni čas je čas veselega pričakovanja. Kajti advent pomeni »prihod«, – in čakamo na Gospodov prihod.

Napačno bi bilo, če bi zdaj mislili, da je čakanje nekaj pasivnega, da se torej lahko uležemo in z zaprtimi rokami počakamo na odrešitev, na luč od zgoraj.

Adventni čas nas vabi, da bi si vzeli čas zase, da bi se pomirili, čeprav se okoli nas vse vrti in imamo občutek, da se vse še hitreje vrti kot pred mnogimi leti. V tem miru se lahko vprašam, kako sem sam zadovoljen s seboj, kakšen je moj odnos do drugih in tudi do Boga. Sem sam še dovolj vesel, ali se sploh še znam veseliti, tudi nad majhnimi stvarimi in darili, ki jih dobim ali podarim? Ali je morda moje veselje prešlo, ker ne vidim več smisla pri sebi in v svetu in morda tudi v Cerkvi?

Veselimo se nad življenjem, veselimo se, ker smo res odrešeni! Izkoristimo ta čas, izkoristimo naše življenje!

V adventnem času že žarijo »majhne« luči, kot simboli upanja v temi. Sveče na adventnem vencu, adventne pesmi, ipd. so le drobceni zunanji znanilci.

S štirimi adventnimi nedeljami se vedno bolj približujemo praznovanju Božiča. So kot vrata, ki se odpirajo po vrstnem redu. Ti štirje tedni pred Božičem so priložnost za pripravo na Gospodov prihod z upanjem in kesanjem, zato je liturgična barva vijolična

Iz zgodovine: Po vzorcu postne priprave na veliko noč so od 6. stoletja dalje uvedli advent kot pripravo na božič. Adventni post so začeli različno zgodaj, ponekod že po sv. Martinu. Zdaj je advent dolg 4 nedelje, tedni so pa včasih le trije.

Družinsko bogoslužje:

Štiri sveče

Zgodba pripoveduje o štirih adventnih svečah:

  • Prvi sveči je bilo ime MIR. Rekla je: »Ob vseh grozotah, nehvaležnosti in prepirih nima več smisla, da gorim. Nihče me ne upošteva.« In je ugasnila.
  • Druga sveča, ki ji je bilo ime LJUBEZEN, je prikimala prvi in dodala: »Iz mene se vsi norčujejo in me zlorabljajo. Tudi moja svetloba je neučinkovita.« In je ugasnila.
  • Tretja sveča z imenom VERA je pristavila: »Z menoj ni nič drugače. Govorim o bratstvu pa se v mojem imenu začenjajo vojne. Ljudje ne marajo več za Boga.« In tudi ona je ugasnila.
  • Četrtasveča pa je zasvetila močneje in spregovorila: »Ne tako! Ne tako! Dokler svetim jaz, še ni nastopil čas teme! Nagnite se k meni, sprejmite mojo svetlobo in  jo podarite ljudem.« Tej sveči je bilo ime UPANJE.

Nekdo prihaja – a ti ga spregledaš!
Nekdo se je namenil k tebi – pa si se pred njim zaprl!
Nekdo potrka pri tebi – pa si zatisneš ušesa!
Nekdo stanuje pri tebi –  pa bi ga najraje vrgel ven!
Nekdo bi te rad nagovoril – pa ga prekineš!
Nekdo čaka nate – ti mu obrneš hrbet!
Nekdo ima neskončno veliko časa zate – pa si vedno zaseden!
Nekdo prihaja – pa vidiš le sebe!

Dokler ta Nekdo še prihaja, imaš še vedno čas, da postaneš drugačen.

V  adventu si še posebej prizadevajmo, da umirimo svoje srce in poglobimo hrepenenje po Bogu. Ali je naše srce pripravljeno? Ali je vsak dan adventa bolj pripravljeno na Jezusov prihod?

NEKDO PRIHAJA!

Nekdo prihaja – a ti ga spregledaš!
Nekdo se je namenil k tebi – pa si se pred njim zaprl!
Nekdo potrka pri tebi – pa si zatisneš ušesa!
Nekdo stanuje pri tebi –  pa bi ga najraje vrgel ven!
Nekdo bi te rad nagovoril – pa ga prekineš!
Nekdo čaka nate – ti mu obrneš hrbet!
Nekdo ima neskončno veliko časa zate – pa si vedno zaseden!
Nekdo prihaja – pa vidiš le sebe!
Dokler ta Nekdo še prihaja, imaš še vedno čas, da postaneš drugačen.

V  adventu si še posebej prizadevajmo, da umirimo svoje srce in poglobimo hrepenenje po Bogu. Ali je naše srce pripravljeno? Ali je vsak dan adventa bolj pripravljeno na Jezusov prihod?

***

PRIDI, DA, PRIDI

Pridi, da, pridi, moj Bog. Pridi s svojim ognjem in me razžari, pridi s svojim dihom in me poživi, pridi s svojo močjo in me vzravnaj, pridi s svojo ljubeznijo in me napolni z navdušenjem.

Pridi Bog sveta, pridi v številnih prerokih, ki vabijo in ne dopustijo miru. Pridi ti, ki ozdravljaš rane in vse oživljaš. Pridi v vseh ljudeh, ki ljubijo in iščejo mir.

Pridi moj Bog in naredi iz tega sveta svoj dom.

 

***

Gospod Bog, sklenil si, da te čakamo ves dolgi čas adventa. Jaz pa strašno nerad čakam. Ne maram stati v dolgi vrsti in čakati. Ne maram čakati na vlak, na kakšen drug dan, saj nimam časa, vedno se mi zelo mudi… Gospod, danes je vse urejeno tako, da nam ni treba čakati: imamo čeke, kupovanje po računalniku, samopostrežne trgovine in črpalke, fotografije razvite v eni uri, kratke vesti po radiu…

Ti, Gospod, pa si sklenil, da se boš pustil čakati ves čas adventa. Čakanje si namreč spremenil v priložnost za spreobrnjenje; da bi se soočil s tistim, kar je v meni skrito. Čakanje si spremenil v bogastvo, ki se z uporabo ne izrabi. Gospod, pomagaj mi sprejeti čakanje, kajti samo čakanje me lahko nauči, kaj je zame bistveno.

Naj spoznam, da je v čakanju že vse darovano. Ko čakam tebe, Gospod, naj se čakanje spremeni v molitev, molitev pa v ljubezen. Ljubezen – to si vendar ti, Gospod! V ljubezni si vedno tu. Sedaj in vekomaj.

 Tako temno je na svetu. Kar strah nas je. Toži se nam po luči. Radi bi našli iz teme v svetlobo. Slišali smo že za luč, ki nikoli ne ugasne.

To je luč, ki nam jo je prižgal s svojim rojstvom in trpljenjem – Jezus. Jezus je celo umrl zato, da bi luč na svetu nikoli ne ugasnila.

Luči, ki jih prižigamo na adventnem vencu, nam predstavljajo Jezusovo luč. Zasvetila nam je v temo in pregnala strah. Nekaj te luči bomo prestregli in jo darovali drugim. Želimo si, da bi svetila vsemu svetu. Jezus, Ti nam pri tem pomagaj!

***

Gospod, obdarjen s svobodo se sam odločam za novo življenje. Nobenemu drugemu bitju ni dano, da bi usmerilo svoj pogled v prihodnost in bi si jo zaslužilo tako, da se odzove klicu tvojega povabila! Obogaten z darom preroštva stegujem, Gospod, roke novim časom naproti, ker vem, da me na poti čakaš Ti!

Zato želim pripraviti pot, Gospod, pot v svojem srcu. Pot brez hribov in ovir, varno pot, po kateri boš mogel priti k meni. Pot pripravljam, Gospod, s svojim življenjem. Pot, s katere želim odstraniti ovire – grehe in pomanjkljivosti. Želim pripraviti tako pot, da se bova mogla na njej srečati ti in jaz s svojimi brati in sestrami.

Kristjani pripravljamo pot, veliko poti, Gospod. Z njimi bi radi prepredli prostore, ki nas ločujejo med seboj. In ko bomo to storili, bomo mi sami postali pot, po kateri bo neovirano prihajala Tvoja ljubezen na svet.

***

V adventnem času mislimo tudi na druge. V ta namen poteka adventna akcija Otroci za otroke. Vse informacije so na spletni strani Misijonskega središča Slovenije: http://www.missio.si/