Papež mladim ob koncu SDM v Panami: Ste ‘Božji zdaj’!

 27.1.2019  Panama  Mladina, Papež Frančišek  
Vir: Vatican NewsVir: Vatican News

V Panami se je v nedeljo, 27. januarja 2019, zaključil 34. Svetovni dan mladih. Sklepno sveto mašo, ki se je je udeležilo 700.000 oseb, je papež Frančišek daroval na planjavi Sv. Janeza Pavla II. Mladim z vsega sveta je dejal, da so »Božji zdaj«.

Sveti oče je homilijo začel z besedami iz Lukovega evangelija, ki se je bral med bogoslužjem: »Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: ‘Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.’« (glej Lk 4,20-21). Evangelij na ta način opiše začetek Jezusovega javnega delovanja. Prikaže ga v shodnici, ki ga je videla odraščati, obdanega z znanci in s sosedi. »To je pomemben trenutek v Učiteljevem življenju, ko se je otrok, ki se je učil in je rastel sredi tiste skupnosti, postavil na noge in začel govoriti, da bi oznanjal in uresničil Božje sanje. Beseda, ki se je do takrat oznanjala samo kot obljuba prihodnosti, a se je z Jezusovimi usti lahko izrekla samo v sedanjosti, s tem ko je postala realnost: ‘Danes se je izpolnilo.’.«

Božji zdaj
Jezus razodene »Božji zdaj«, ki nam prihaja naproti, da bi tudi nas poklical, naj »prinesemo ubogim blagovest«, »oznanimo jetnikom prostost« in »oznanimo leto Gospodove milosti« (glej Lk 4,18-19). »To je ‘Božji zdaj’, ki z Jezusom postane sedanjost, postane obličje, meso, ljubezen usmiljenja, ki ne čaka na idealne ali popolne situacije, da bi se izrazila, ne sprejema opravičila za svojo uresničitev. On je ‘Božji čas’, ki naredi vsako situacijo in vsak prostor za prava in primerna. V Jezusu se začne in zaživi obljubljena prihodnost.«

Kdaj? Zdaj. A niso se vsi, ki so ga takrat v shodnici poslušali, čutili povabljeni ali sklicani. Niso bili vsi sosedje iz Nazareta pripravljeni verjeti nekomu, ki so ga poznali in so ga videli odraščati in ki jih je vabil, naj uresničijo sanje zdaj. Nasprotno, govorili so: »Ali ni to Jožefov sin?«

Konkreten in vsakdanji Bog
»Tudi nam se lahko zgodi ista stvar,« je pripomnil papež Frančišek. »Ne verjamemo vedno, da je Bog lahko zelo konkreten in vsakdanji, zelo blizu in realen, še manj da je navzoč in deluje po neki poznani osebi, kakor je to lahko sosed, prijatelj, družinski član. Ne verjamemo vedno, da nas Gospod lahko povabi, naj delamo in si umažemo roke skupaj z Njim v njegovem kraljestvu na tako preprost, a odločilen način. Stane nas, če sprejmemo, da je božja ljubezen vedno konkretna in skorajda izkustvena v zgodovini z vsemi svojimi bolečimi in častitljivimi pripetljaji.«

Nemalokrat se obnašamo kakor nazareški sosedje, raje imamo »Boga na daljavo«: lepega, dobrega, velikodušnega, a oddaljenega in ki ne nadleguje. »Kajti bližnji in vsakdanji Bog, prijatelj in brat, od nas zahteva, da se učimo bližine, vsakdanjosti in predvsem bratstva. Ni se hotel razodeti na angelski ali spektakularen način, ampak nam je hotel dati bratski in prijateljski obraz, konkreten in domač. Bog je realen, ker je ljubezen realna, Bog je konkreten, ker je ljubezen konkretna. In ravno ta konkretnost ljubezni je to, kar predstavlja enega od bistvenih elementov življenja kristjanov.«

Tudi mi smo v isti nevarnosti kakor ljudje iz Nazareta, kadar hoče evangelij v naših skupnostih postati konkretno življenje, mi pa začnemo govoriti: ‘Ti otroci, ali  niso Marijini, Jožefovi, niso bratje od tistega …? Ali niso to otroci, ki smo jim pomagali odraščati? Ali ni to tisti, ki je vedno razbijal okna s svojo žogo?’ Ta, ki se je rodil po preroštvu in je oznanjal Božje kraljestvo, postane udomačen in osiromašen. Hoteti udomačiti Božjo besedo je stvar vseh časov.

Medtem ko čakate na zdaj
Kot je opozoril papež, se to lahko zgodi tudi mladim, in sicer vsakokrat, ko mislijo, da je njihovo poslanstvo, njihova poklicanost, celo njihovo življenje obljuba, ki velja samo za prihodnost in nima ničesar opraviti z njihovo sedanjostjo. »Kakor da bi biti mlad bil sinonim za ‘čakalnico’, kjer vsak čaka na svojo uro. In ‘medtem’ ko čaka, si za vas izmislimo ali pa si vi sami izmislite prihodnost, ki je higiensko dobro zapakirana in brez posledic, dobro zastavljena in zagotovljena s celotnim ‘zavarovanjem’. To je ‘fikcija’ vesela. Tako vas ‘umirimo’ in vas uspavamo, da ne boste povzročali hrupa, da ne boste zastavljali vprašanj sami sebi in drugim, da ne boste premišljevali o sebi in drugih. In sredi tega ‘medtem’ vaše sanje izgubijo naboj, otopijo in postanejo pritlehne ‘iluzije’, majhne in žalostne, samo zato, ker mislimo ali mislite, da ni še vašega ‘zdaj’; da ste preveč mladi, da bi se vključili v sanje in gradili jutri.«

Zaljubite se v svoje poslanstvo
Papež je spomnil, da je eden od rezultatov sinode bilo bogastvo srečanja in predvsem poslušanja. Bogastvo poslušanja med generacijami, bogastvo izmenjave in vrednost spoznanja, da potrebujemo drug drugega, da se moramo potruditi ter širiti prostore, kjer se lahko že danes vključimo v sanjanje in izgrajevanje jutrišnjega dne. »Vendar ne izolirani, ampak združeni, s tem ko ustvarjamo skupni prostor. Prostor, ki se ne poklanja in ga ne zadenemo na loteriji; prostor, za katerega se tudi vi morate boriti,«je spodbudil.

In nadaljeval: »Kajti vi, dragi mladi, niste prihodnost, ampak ste ‘Božji zdaj’. On vas poziva skupaj in vas kliče v vaše skupnosti in mesta, da greste iskat stare starše in odrasle; da vstanete in skupaj z njimi spregovorite in uresničujete sanje, s katerimi vas je Gospod sanjal. Ne jutri, ampak zdaj, kajti tam, kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce (glej Mt 6,21). In to, v kar se zaljubite, ne bo osvojilo le vaše domišljije, ampak bo zaobjelo vse. To bo tisto, zaradi česar se boste zjutraj zbudili in vas bo spodbujalo v trenutkih utrujenosti, tisto, kar vam bo zlomilo srce in vas bo napolnilo s čudovitimi stvarmi, veseljem in hvaležnostjo. Začutite, da imate poslanstvo in se vanj zaljubite, in od tega bo vse odvisno. Lahko imamo vse, a če manjka strast ljubezni, bo manjkalo vsega. Pustimo, da nas Gospod zaljubi!«

‘Medtem’ ne obstaja
Za Jezusa ni ‘medtem’, ampak je ljubezen usmiljenja, ki želi prodreti v srce in ga osvojiti. Ta ljubezen želi biti naš zaklad, kajti v življenju ne obstaja ‘medtem’ ali pa neka bežna moda. To je ljubezen darovanja, ki vabi k darovanju. Je konkretna, bližnja in realna ljubezen. Je praznično veselje, ki se rodi, ko izberemo, da bomo del čudežnega ribolova upanja in ljubezni, solidarnosti in bratstva pred mnogimi pogledi, ki so paralizirani in ki paralizirajo zaradi strahu in izključenosti, špekulacije in manipulacije.

»Bratje, Gospod in njegovo poslanstvo nista samo neka ‘medtem’ v vašem življenju, nekaj mimobežnega, ampak sta naše življenje,« je dejal papež Frančišek in spomnil še na Marijo. »Vse te dni nas je na poseben način kakor glasba spremljal Marijin fiat, zgodi se. Ne le da je verovala v Boga in v njegove obljube kot nekaj mogočega, ampak je verjela Bogu in je imela pogum, da je rekla ‘da’ za soudeležbo v tem Gospodovem ‘zdaj’. Čutila je, da ima poslanstvo, zaljubila se je in to je bilo odločilno za vse.«

Kakor se je zgodilo v nazareški shodnici, Gospod sredi med nami, med svojimi prijatelji in znanci, ponovno vstaja, jemlje zvitek in nam pravi: ‘Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.’« (Lk 4,21). »Ali želite živeti konkretnost njegove ljubezni? Vaš ‘da’ naj še naprej ostaja vhodna vrata, da bo Sveti Duh podaril nove binkošti svetu in Cerkvi.«

Papež mladim ob koncu SDM v Panami: Ste ‘Božji zdaj’!

 27.1.2019  Panama  Mladina, Papež Frančišek  
Vir: Vatican NewsVir: Vatican News

V Panami se je v nedeljo, 27. januarja 2019, zaključil 34. Svetovni dan mladih. Sklepno sveto mašo, ki se je je udeležilo 700.000 oseb, je papež Frančišek daroval na planjavi Sv. Janeza Pavla II. Mladim z vsega sveta je dejal, da so »Božji zdaj«.

Sveti oče je homilijo začel z besedami iz Lukovega evangelija, ki se je bral med bogoslužjem: »Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: ‘Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.’« (glej Lk 4,20-21). Evangelij na ta način opiše začetek Jezusovega javnega delovanja. Prikaže ga v shodnici, ki ga je videla odraščati, obdanega z znanci in s sosedi. »To je pomemben trenutek v Učiteljevem življenju, ko se je otrok, ki se je učil in je rastel sredi tiste skupnosti, postavil na noge in začel govoriti, da bi oznanjal in uresničil Božje sanje. Beseda, ki se je do takrat oznanjala samo kot obljuba prihodnosti, a se je z Jezusovimi usti lahko izrekla samo v sedanjosti, s tem ko je postala realnost: ‘Danes se je izpolnilo.’.«

Božji zdaj
Jezus razodene »Božji zdaj«, ki nam prihaja naproti, da bi tudi nas poklical, naj »prinesemo ubogim blagovest«, »oznanimo jetnikom prostost« in »oznanimo leto Gospodove milosti« (glej Lk 4,18-19). »To je ‘Božji zdaj’, ki z Jezusom postane sedanjost, postane obličje, meso, ljubezen usmiljenja, ki ne čaka na idealne ali popolne situacije, da bi se izrazila, ne sprejema opravičila za svojo uresničitev. On je ‘Božji čas’, ki naredi vsako situacijo in vsak prostor za prava in primerna. V Jezusu se začne in zaživi obljubljena prihodnost.«

Kdaj? Zdaj. A niso se vsi, ki so ga takrat v shodnici poslušali, čutili povabljeni ali sklicani. Niso bili vsi sosedje iz Nazareta pripravljeni verjeti nekomu, ki so ga poznali in so ga videli odraščati in ki jih je vabil, naj uresničijo sanje zdaj. Nasprotno, govorili so: »Ali ni to Jožefov sin?«

Konkreten in vsakdanji Bog
»Tudi nam se lahko zgodi ista stvar,« je pripomnil papež Frančišek. »Ne verjamemo vedno, da je Bog lahko zelo konkreten in vsakdanji, zelo blizu in realen, še manj da je navzoč in deluje po neki poznani osebi, kakor je to lahko sosed, prijatelj, družinski član. Ne verjamemo vedno, da nas Gospod lahko povabi, naj delamo in si umažemo roke skupaj z Njim v njegovem kraljestvu na tako preprost, a odločilen način. Stane nas, če sprejmemo, da je božja ljubezen vedno konkretna in skorajda izkustvena v zgodovini z vsemi svojimi bolečimi in častitljivimi pripetljaji.«

Nemalokrat se obnašamo kakor nazareški sosedje, raje imamo »Boga na daljavo«: lepega, dobrega, velikodušnega, a oddaljenega in ki ne nadleguje. »Kajti bližnji in vsakdanji Bog, prijatelj in brat, od nas zahteva, da se učimo bližine, vsakdanjosti in predvsem bratstva. Ni se hotel razodeti na angelski ali spektakularen način, ampak nam je hotel dati bratski in prijateljski obraz, konkreten in domač. Bog je realen, ker je ljubezen realna, Bog je konkreten, ker je ljubezen konkretna. In ravno ta konkretnost ljubezni je to, kar predstavlja enega od bistvenih elementov življenja kristjanov.«

Tudi mi smo v isti nevarnosti kakor ljudje iz Nazareta, kadar hoče evangelij v naših skupnostih postati konkretno življenje, mi pa začnemo govoriti: ‘Ti otroci, ali  niso Marijini, Jožefovi, niso bratje od tistega …? Ali niso to otroci, ki smo jim pomagali odraščati? Ali ni to tisti, ki je vedno razbijal okna s svojo žogo?’ Ta, ki se je rodil po preroštvu in je oznanjal Božje kraljestvo, postane udomačen in osiromašen. Hoteti udomačiti Božjo besedo je stvar vseh časov.

Medtem ko čakate na zdaj
Kot je opozoril papež, se to lahko zgodi tudi mladim, in sicer vsakokrat, ko mislijo, da je njihovo poslanstvo, njihova poklicanost, celo njihovo življenje obljuba, ki velja samo za prihodnost in nima ničesar opraviti z njihovo sedanjostjo. »Kakor da bi biti mlad bil sinonim za ‘čakalnico’, kjer vsak čaka na svojo uro. In ‘medtem’ ko čaka, si za vas izmislimo ali pa si vi sami izmislite prihodnost, ki je higiensko dobro zapakirana in brez posledic, dobro zastavljena in zagotovljena s celotnim ‘zavarovanjem’. To je ‘fikcija’ vesela. Tako vas ‘umirimo’ in vas uspavamo, da ne boste povzročali hrupa, da ne boste zastavljali vprašanj sami sebi in drugim, da ne boste premišljevali o sebi in drugih. In sredi tega ‘medtem’ vaše sanje izgubijo naboj, otopijo in postanejo pritlehne ‘iluzije’, majhne in žalostne, samo zato, ker mislimo ali mislite, da ni še vašega ‘zdaj’; da ste preveč mladi, da bi se vključili v sanje in gradili jutri.«

Zaljubite se v svoje poslanstvo
Papež je spomnil, da je eden od rezultatov sinode bilo bogastvo srečanja in predvsem poslušanja. Bogastvo poslušanja med generacijami, bogastvo izmenjave in vrednost spoznanja, da potrebujemo drug drugega, da se moramo potruditi ter širiti prostore, kjer se lahko že danes vključimo v sanjanje in izgrajevanje jutrišnjega dne. »Vendar ne izolirani, ampak združeni, s tem ko ustvarjamo skupni prostor. Prostor, ki se ne poklanja in ga ne zadenemo na loteriji; prostor, za katerega se tudi vi morate boriti,«je spodbudil.

In nadaljeval: »Kajti vi, dragi mladi, niste prihodnost, ampak ste ‘Božji zdaj’. On vas poziva skupaj in vas kliče v vaše skupnosti in mesta, da greste iskat stare starše in odrasle; da vstanete in skupaj z njimi spregovorite in uresničujete sanje, s katerimi vas je Gospod sanjal. Ne jutri, ampak zdaj, kajti tam, kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce (glej Mt 6,21). In to, v kar se zaljubite, ne bo osvojilo le vaše domišljije, ampak bo zaobjelo vse. To bo tisto, zaradi česar se boste zjutraj zbudili in vas bo spodbujalo v trenutkih utrujenosti, tisto, kar vam bo zlomilo srce in vas bo napolnilo s čudovitimi stvarmi, veseljem in hvaležnostjo. Začutite, da imate poslanstvo in se vanj zaljubite, in od tega bo vse odvisno. Lahko imamo vse, a če manjka strast ljubezni, bo manjkalo vsega. Pustimo, da nas Gospod zaljubi!«

‘Medtem’ ne obstaja
Za Jezusa ni ‘medtem’, ampak je ljubezen usmiljenja, ki želi prodreti v srce in ga osvojiti. Ta ljubezen želi biti naš zaklad, kajti v življenju ne obstaja ‘medtem’ ali pa neka bežna moda. To je ljubezen darovanja, ki vabi k darovanju. Je konkretna, bližnja in realna ljubezen. Je praznično veselje, ki se rodi, ko izberemo, da bomo del čudežnega ribolova upanja in ljubezni, solidarnosti in bratstva pred mnogimi pogledi, ki so paralizirani in ki paralizirajo zaradi strahu in izključenosti, špekulacije in manipulacije.

»Bratje, Gospod in njegovo poslanstvo nista samo neka ‘medtem’ v vašem življenju, nekaj mimobežnega, ampak sta naše življenje,« je dejal papež Frančišek in spomnil še na Marijo. »Vse te dni nas je na poseben način kakor glasba spremljal Marijin fiat, zgodi se. Ne le da je verovala v Boga in v njegove obljube kot nekaj mogočega, ampak je verjela Bogu in je imela pogum, da je rekla ‘da’ za soudeležbo v tem Gospodovem ‘zdaj’. Čutila je, da ima poslanstvo, zaljubila se je in to je bilo odločilno za vse.«

Kakor se je zgodilo v nazareški shodnici, Gospod sredi med nami, med svojimi prijatelji in znanci, ponovno vstaja, jemlje zvitek in nam pravi: ‘Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.’« (Lk 4,21). »Ali želite živeti konkretnost njegove ljubezni? Vaš ‘da’ naj še naprej ostaja vhodna vrata, da bo Sveti Duh podaril nove binkošti svetu in Cerkvi.«

Papež mladim ob koncu SDM v Panami: Ste ‘Božji zdaj’!

 27.1.2019  Panama  Mladina, Papež Frančišek  
Vir: Vatican NewsVir: Vatican News

V Panami se je v nedeljo, 27. januarja 2019, zaključil 34. Svetovni dan mladih. Sklepno sveto mašo, ki se je je udeležilo 700.000 oseb, je papež Frančišek daroval na planjavi Sv. Janeza Pavla II. Mladim z vsega sveta je dejal, da so »Božji zdaj«.

Sveti oče je homilijo začel z besedami iz Lukovega evangelija, ki se je bral med bogoslužjem: »Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: ‘Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.’« (glej Lk 4,20-21). Evangelij na ta način opiše začetek Jezusovega javnega delovanja. Prikaže ga v shodnici, ki ga je videla odraščati, obdanega z znanci in s sosedi. »To je pomemben trenutek v Učiteljevem življenju, ko se je otrok, ki se je učil in je rastel sredi tiste skupnosti, postavil na noge in začel govoriti, da bi oznanjal in uresničil Božje sanje. Beseda, ki se je do takrat oznanjala samo kot obljuba prihodnosti, a se je z Jezusovimi usti lahko izrekla samo v sedanjosti, s tem ko je postala realnost: ‘Danes se je izpolnilo.’.«

Božji zdaj
Jezus razodene »Božji zdaj«, ki nam prihaja naproti, da bi tudi nas poklical, naj »prinesemo ubogim blagovest«, »oznanimo jetnikom prostost« in »oznanimo leto Gospodove milosti« (glej Lk 4,18-19). »To je ‘Božji zdaj’, ki z Jezusom postane sedanjost, postane obličje, meso, ljubezen usmiljenja, ki ne čaka na idealne ali popolne situacije, da bi se izrazila, ne sprejema opravičila za svojo uresničitev. On je ‘Božji čas’, ki naredi vsako situacijo in vsak prostor za prava in primerna. V Jezusu se začne in zaživi obljubljena prihodnost.«

Kdaj? Zdaj. A niso se vsi, ki so ga takrat v shodnici poslušali, čutili povabljeni ali sklicani. Niso bili vsi sosedje iz Nazareta pripravljeni verjeti nekomu, ki so ga poznali in so ga videli odraščati in ki jih je vabil, naj uresničijo sanje zdaj. Nasprotno, govorili so: »Ali ni to Jožefov sin?«

Konkreten in vsakdanji Bog
»Tudi nam se lahko zgodi ista stvar,« je pripomnil papež Frančišek. »Ne verjamemo vedno, da je Bog lahko zelo konkreten in vsakdanji, zelo blizu in realen, še manj da je navzoč in deluje po neki poznani osebi, kakor je to lahko sosed, prijatelj, družinski član. Ne verjamemo vedno, da nas Gospod lahko povabi, naj delamo in si umažemo roke skupaj z Njim v njegovem kraljestvu na tako preprost, a odločilen način. Stane nas, če sprejmemo, da je božja ljubezen vedno konkretna in skorajda izkustvena v zgodovini z vsemi svojimi bolečimi in častitljivimi pripetljaji.«

Nemalokrat se obnašamo kakor nazareški sosedje, raje imamo »Boga na daljavo«: lepega, dobrega, velikodušnega, a oddaljenega in ki ne nadleguje. »Kajti bližnji in vsakdanji Bog, prijatelj in brat, od nas zahteva, da se učimo bližine, vsakdanjosti in predvsem bratstva. Ni se hotel razodeti na angelski ali spektakularen način, ampak nam je hotel dati bratski in prijateljski obraz, konkreten in domač. Bog je realen, ker je ljubezen realna, Bog je konkreten, ker je ljubezen konkretna. In ravno ta konkretnost ljubezni je to, kar predstavlja enega od bistvenih elementov življenja kristjanov.«

Tudi mi smo v isti nevarnosti kakor ljudje iz Nazareta, kadar hoče evangelij v naših skupnostih postati konkretno življenje, mi pa začnemo govoriti: ‘Ti otroci, ali  niso Marijini, Jožefovi, niso bratje od tistega …? Ali niso to otroci, ki smo jim pomagali odraščati? Ali ni to tisti, ki je vedno razbijal okna s svojo žogo?’ Ta, ki se je rodil po preroštvu in je oznanjal Božje kraljestvo, postane udomačen in osiromašen. Hoteti udomačiti Božjo besedo je stvar vseh časov.

Medtem ko čakate na zdaj
Kot je opozoril papež, se to lahko zgodi tudi mladim, in sicer vsakokrat, ko mislijo, da je njihovo poslanstvo, njihova poklicanost, celo njihovo življenje obljuba, ki velja samo za prihodnost in nima ničesar opraviti z njihovo sedanjostjo. »Kakor da bi biti mlad bil sinonim za ‘čakalnico’, kjer vsak čaka na svojo uro. In ‘medtem’ ko čaka, si za vas izmislimo ali pa si vi sami izmislite prihodnost, ki je higiensko dobro zapakirana in brez posledic, dobro zastavljena in zagotovljena s celotnim ‘zavarovanjem’. To je ‘fikcija’ vesela. Tako vas ‘umirimo’ in vas uspavamo, da ne boste povzročali hrupa, da ne boste zastavljali vprašanj sami sebi in drugim, da ne boste premišljevali o sebi in drugih. In sredi tega ‘medtem’ vaše sanje izgubijo naboj, otopijo in postanejo pritlehne ‘iluzije’, majhne in žalostne, samo zato, ker mislimo ali mislite, da ni še vašega ‘zdaj’; da ste preveč mladi, da bi se vključili v sanje in gradili jutri.«

Zaljubite se v svoje poslanstvo
Papež je spomnil, da je eden od rezultatov sinode bilo bogastvo srečanja in predvsem poslušanja. Bogastvo poslušanja med generacijami, bogastvo izmenjave in vrednost spoznanja, da potrebujemo drug drugega, da se moramo potruditi ter širiti prostore, kjer se lahko že danes vključimo v sanjanje in izgrajevanje jutrišnjega dne. »Vendar ne izolirani, ampak združeni, s tem ko ustvarjamo skupni prostor. Prostor, ki se ne poklanja in ga ne zadenemo na loteriji; prostor, za katerega se tudi vi morate boriti,«je spodbudil.

In nadaljeval: »Kajti vi, dragi mladi, niste prihodnost, ampak ste ‘Božji zdaj’. On vas poziva skupaj in vas kliče v vaše skupnosti in mesta, da greste iskat stare starše in odrasle; da vstanete in skupaj z njimi spregovorite in uresničujete sanje, s katerimi vas je Gospod sanjal. Ne jutri, ampak zdaj, kajti tam, kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce (glej Mt 6,21). In to, v kar se zaljubite, ne bo osvojilo le vaše domišljije, ampak bo zaobjelo vse. To bo tisto, zaradi česar se boste zjutraj zbudili in vas bo spodbujalo v trenutkih utrujenosti, tisto, kar vam bo zlomilo srce in vas bo napolnilo s čudovitimi stvarmi, veseljem in hvaležnostjo. Začutite, da imate poslanstvo in se vanj zaljubite, in od tega bo vse odvisno. Lahko imamo vse, a če manjka strast ljubezni, bo manjkalo vsega. Pustimo, da nas Gospod zaljubi!«

‘Medtem’ ne obstaja
Za Jezusa ni ‘medtem’, ampak je ljubezen usmiljenja, ki želi prodreti v srce in ga osvojiti. Ta ljubezen želi biti naš zaklad, kajti v življenju ne obstaja ‘medtem’ ali pa neka bežna moda. To je ljubezen darovanja, ki vabi k darovanju. Je konkretna, bližnja in realna ljubezen. Je praznično veselje, ki se rodi, ko izberemo, da bomo del čudežnega ribolova upanja in ljubezni, solidarnosti in bratstva pred mnogimi pogledi, ki so paralizirani in ki paralizirajo zaradi strahu in izključenosti, špekulacije in manipulacije.

»Bratje, Gospod in njegovo poslanstvo nista samo neka ‘medtem’ v vašem življenju, nekaj mimobežnega, ampak sta naše življenje,« je dejal papež Frančišek in spomnil še na Marijo. »Vse te dni nas je na poseben način kakor glasba spremljal Marijin fiat, zgodi se. Ne le da je verovala v Boga in v njegove obljube kot nekaj mogočega, ampak je verjela Bogu in je imela pogum, da je rekla ‘da’ za soudeležbo v tem Gospodovem ‘zdaj’. Čutila je, da ima poslanstvo, zaljubila se je in to je bilo odločilno za vse.«

Kakor se je zgodilo v nazareški shodnici, Gospod sredi med nami, med svojimi prijatelji in znanci, ponovno vstaja, jemlje zvitek in nam pravi: ‘Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.’« (Lk 4,21). »Ali želite živeti konkretnost njegove ljubezni? Vaš ‘da’ naj še naprej ostaja vhodna vrata, da bo Sveti Duh podaril nove binkošti svetu in Cerkvi.«

Papež mladim ob koncu SDM v Panami: Ste ‘Božji zdaj’!

 27.1.2019  Panama  Mladina, Papež Frančišek  
Vir: Vatican NewsVir: Vatican News

V Panami se je v nedeljo, 27. januarja 2019, zaključil 34. Svetovni dan mladih. Sklepno sveto mašo, ki se je je udeležilo 700.000 oseb, je papež Frančišek daroval na planjavi Sv. Janeza Pavla II. Mladim z vsega sveta je dejal, da so »Božji zdaj«.

Sveti oče je homilijo začel z besedami iz Lukovega evangelija, ki se je bral med bogoslužjem: »Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: ‘Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.’« (glej Lk 4,20-21). Evangelij na ta način opiše začetek Jezusovega javnega delovanja. Prikaže ga v shodnici, ki ga je videla odraščati, obdanega z znanci in s sosedi. »To je pomemben trenutek v Učiteljevem življenju, ko se je otrok, ki se je učil in je rastel sredi tiste skupnosti, postavil na noge in začel govoriti, da bi oznanjal in uresničil Božje sanje. Beseda, ki se je do takrat oznanjala samo kot obljuba prihodnosti, a se je z Jezusovimi usti lahko izrekla samo v sedanjosti, s tem ko je postala realnost: ‘Danes se je izpolnilo.’.«

Božji zdaj
Jezus razodene »Božji zdaj«, ki nam prihaja naproti, da bi tudi nas poklical, naj »prinesemo ubogim blagovest«, »oznanimo jetnikom prostost« in »oznanimo leto Gospodove milosti« (glej Lk 4,18-19). »To je ‘Božji zdaj’, ki z Jezusom postane sedanjost, postane obličje, meso, ljubezen usmiljenja, ki ne čaka na idealne ali popolne situacije, da bi se izrazila, ne sprejema opravičila za svojo uresničitev. On je ‘Božji čas’, ki naredi vsako situacijo in vsak prostor za prava in primerna. V Jezusu se začne in zaživi obljubljena prihodnost.«

Kdaj? Zdaj. A niso se vsi, ki so ga takrat v shodnici poslušali, čutili povabljeni ali sklicani. Niso bili vsi sosedje iz Nazareta pripravljeni verjeti nekomu, ki so ga poznali in so ga videli odraščati in ki jih je vabil, naj uresničijo sanje zdaj. Nasprotno, govorili so: »Ali ni to Jožefov sin?«

Konkreten in vsakdanji Bog
»Tudi nam se lahko zgodi ista stvar,« je pripomnil papež Frančišek. »Ne verjamemo vedno, da je Bog lahko zelo konkreten in vsakdanji, zelo blizu in realen, še manj da je navzoč in deluje po neki poznani osebi, kakor je to lahko sosed, prijatelj, družinski član. Ne verjamemo vedno, da nas Gospod lahko povabi, naj delamo in si umažemo roke skupaj z Njim v njegovem kraljestvu na tako preprost, a odločilen način. Stane nas, če sprejmemo, da je božja ljubezen vedno konkretna in skorajda izkustvena v zgodovini z vsemi svojimi bolečimi in častitljivimi pripetljaji.«

Nemalokrat se obnašamo kakor nazareški sosedje, raje imamo »Boga na daljavo«: lepega, dobrega, velikodušnega, a oddaljenega in ki ne nadleguje. »Kajti bližnji in vsakdanji Bog, prijatelj in brat, od nas zahteva, da se učimo bližine, vsakdanjosti in predvsem bratstva. Ni se hotel razodeti na angelski ali spektakularen način, ampak nam je hotel dati bratski in prijateljski obraz, konkreten in domač. Bog je realen, ker je ljubezen realna, Bog je konkreten, ker je ljubezen konkretna. In ravno ta konkretnost ljubezni je to, kar predstavlja enega od bistvenih elementov življenja kristjanov.«

Tudi mi smo v isti nevarnosti kakor ljudje iz Nazareta, kadar hoče evangelij v naših skupnostih postati konkretno življenje, mi pa začnemo govoriti: ‘Ti otroci, ali  niso Marijini, Jožefovi, niso bratje od tistega …? Ali niso to otroci, ki smo jim pomagali odraščati? Ali ni to tisti, ki je vedno razbijal okna s svojo žogo?’ Ta, ki se je rodil po preroštvu in je oznanjal Božje kraljestvo, postane udomačen in osiromašen. Hoteti udomačiti Božjo besedo je stvar vseh časov.

Medtem ko čakate na zdaj
Kot je opozoril papež, se to lahko zgodi tudi mladim, in sicer vsakokrat, ko mislijo, da je njihovo poslanstvo, njihova poklicanost, celo njihovo življenje obljuba, ki velja samo za prihodnost in nima ničesar opraviti z njihovo sedanjostjo. »Kakor da bi biti mlad bil sinonim za ‘čakalnico’, kjer vsak čaka na svojo uro. In ‘medtem’ ko čaka, si za vas izmislimo ali pa si vi sami izmislite prihodnost, ki je higiensko dobro zapakirana in brez posledic, dobro zastavljena in zagotovljena s celotnim ‘zavarovanjem’. To je ‘fikcija’ vesela. Tako vas ‘umirimo’ in vas uspavamo, da ne boste povzročali hrupa, da ne boste zastavljali vprašanj sami sebi in drugim, da ne boste premišljevali o sebi in drugih. In sredi tega ‘medtem’ vaše sanje izgubijo naboj, otopijo in postanejo pritlehne ‘iluzije’, majhne in žalostne, samo zato, ker mislimo ali mislite, da ni še vašega ‘zdaj’; da ste preveč mladi, da bi se vključili v sanje in gradili jutri.«

Zaljubite se v svoje poslanstvo
Papež je spomnil, da je eden od rezultatov sinode bilo bogastvo srečanja in predvsem poslušanja. Bogastvo poslušanja med generacijami, bogastvo izmenjave in vrednost spoznanja, da potrebujemo drug drugega, da se moramo potruditi ter širiti prostore, kjer se lahko že danes vključimo v sanjanje in izgrajevanje jutrišnjega dne. »Vendar ne izolirani, ampak združeni, s tem ko ustvarjamo skupni prostor. Prostor, ki se ne poklanja in ga ne zadenemo na loteriji; prostor, za katerega se tudi vi morate boriti,«je spodbudil.

In nadaljeval: »Kajti vi, dragi mladi, niste prihodnost, ampak ste ‘Božji zdaj’. On vas poziva skupaj in vas kliče v vaše skupnosti in mesta, da greste iskat stare starše in odrasle; da vstanete in skupaj z njimi spregovorite in uresničujete sanje, s katerimi vas je Gospod sanjal. Ne jutri, ampak zdaj, kajti tam, kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce (glej Mt 6,21). In to, v kar se zaljubite, ne bo osvojilo le vaše domišljije, ampak bo zaobjelo vse. To bo tisto, zaradi česar se boste zjutraj zbudili in vas bo spodbujalo v trenutkih utrujenosti, tisto, kar vam bo zlomilo srce in vas bo napolnilo s čudovitimi stvarmi, veseljem in hvaležnostjo. Začutite, da imate poslanstvo in se vanj zaljubite, in od tega bo vse odvisno. Lahko imamo vse, a če manjka strast ljubezni, bo manjkalo vsega. Pustimo, da nas Gospod zaljubi!«

‘Medtem’ ne obstaja
Za Jezusa ni ‘medtem’, ampak je ljubezen usmiljenja, ki želi prodreti v srce in ga osvojiti. Ta ljubezen želi biti naš zaklad, kajti v življenju ne obstaja ‘medtem’ ali pa neka bežna moda. To je ljubezen darovanja, ki vabi k darovanju. Je konkretna, bližnja in realna ljubezen. Je praznično veselje, ki se rodi, ko izberemo, da bomo del čudežnega ribolova upanja in ljubezni, solidarnosti in bratstva pred mnogimi pogledi, ki so paralizirani in ki paralizirajo zaradi strahu in izključenosti, špekulacije in manipulacije.

»Bratje, Gospod in njegovo poslanstvo nista samo neka ‘medtem’ v vašem življenju, nekaj mimobežnega, ampak sta naše življenje,« je dejal papež Frančišek in spomnil še na Marijo. »Vse te dni nas je na poseben način kakor glasba spremljal Marijin fiat, zgodi se. Ne le da je verovala v Boga in v njegove obljube kot nekaj mogočega, ampak je verjela Bogu in je imela pogum, da je rekla ‘da’ za soudeležbo v tem Gospodovem ‘zdaj’. Čutila je, da ima poslanstvo, zaljubila se je in to je bilo odločilno za vse.«

Kakor se je zgodilo v nazareški shodnici, Gospod sredi med nami, med svojimi prijatelji in znanci, ponovno vstaja, jemlje zvitek in nam pravi: ‘Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.’« (Lk 4,21). »Ali želite živeti konkretnost njegove ljubezni? Vaš ‘da’ naj še naprej ostaja vhodna vrata, da bo Sveti Duh podaril nove binkošti svetu in Cerkvi.«

Papež mladim ob koncu SDM v Panami: Ste ‘Božji zdaj’!

 27.1.2019  Panama  Mladina, Papež Frančišek  
Vir: Vatican NewsVir: Vatican News

V Panami se je v nedeljo, 27. januarja 2019, zaključil 34. Svetovni dan mladih. Sklepno sveto mašo, ki se je je udeležilo 700.000 oseb, je papež Frančišek daroval na planjavi Sv. Janeza Pavla II. Mladim z vsega sveta je dejal, da so »Božji zdaj«.

Sveti oče je homilijo začel z besedami iz Lukovega evangelija, ki se je bral med bogoslužjem: »Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: ‘Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.’« (glej Lk 4,20-21). Evangelij na ta način opiše začetek Jezusovega javnega delovanja. Prikaže ga v shodnici, ki ga je videla odraščati, obdanega z znanci in s sosedi. »To je pomemben trenutek v Učiteljevem življenju, ko se je otrok, ki se je učil in je rastel sredi tiste skupnosti, postavil na noge in začel govoriti, da bi oznanjal in uresničil Božje sanje. Beseda, ki se je do takrat oznanjala samo kot obljuba prihodnosti, a se je z Jezusovimi usti lahko izrekla samo v sedanjosti, s tem ko je postala realnost: ‘Danes se je izpolnilo.’.«

Božji zdaj
Jezus razodene »Božji zdaj«, ki nam prihaja naproti, da bi tudi nas poklical, naj »prinesemo ubogim blagovest«, »oznanimo jetnikom prostost« in »oznanimo leto Gospodove milosti« (glej Lk 4,18-19). »To je ‘Božji zdaj’, ki z Jezusom postane sedanjost, postane obličje, meso, ljubezen usmiljenja, ki ne čaka na idealne ali popolne situacije, da bi se izrazila, ne sprejema opravičila za svojo uresničitev. On je ‘Božji čas’, ki naredi vsako situacijo in vsak prostor za prava in primerna. V Jezusu se začne in zaživi obljubljena prihodnost.«

Kdaj? Zdaj. A niso se vsi, ki so ga takrat v shodnici poslušali, čutili povabljeni ali sklicani. Niso bili vsi sosedje iz Nazareta pripravljeni verjeti nekomu, ki so ga poznali in so ga videli odraščati in ki jih je vabil, naj uresničijo sanje zdaj. Nasprotno, govorili so: »Ali ni to Jožefov sin?«

Konkreten in vsakdanji Bog
»Tudi nam se lahko zgodi ista stvar,« je pripomnil papež Frančišek. »Ne verjamemo vedno, da je Bog lahko zelo konkreten in vsakdanji, zelo blizu in realen, še manj da je navzoč in deluje po neki poznani osebi, kakor je to lahko sosed, prijatelj, družinski član. Ne verjamemo vedno, da nas Gospod lahko povabi, naj delamo in si umažemo roke skupaj z Njim v njegovem kraljestvu na tako preprost, a odločilen način. Stane nas, če sprejmemo, da je božja ljubezen vedno konkretna in skorajda izkustvena v zgodovini z vsemi svojimi bolečimi in častitljivimi pripetljaji.«

Nemalokrat se obnašamo kakor nazareški sosedje, raje imamo »Boga na daljavo«: lepega, dobrega, velikodušnega, a oddaljenega in ki ne nadleguje. »Kajti bližnji in vsakdanji Bog, prijatelj in brat, od nas zahteva, da se učimo bližine, vsakdanjosti in predvsem bratstva. Ni se hotel razodeti na angelski ali spektakularen način, ampak nam je hotel dati bratski in prijateljski obraz, konkreten in domač. Bog je realen, ker je ljubezen realna, Bog je konkreten, ker je ljubezen konkretna. In ravno ta konkretnost ljubezni je to, kar predstavlja enega od bistvenih elementov življenja kristjanov.«

Tudi mi smo v isti nevarnosti kakor ljudje iz Nazareta, kadar hoče evangelij v naših skupnostih postati konkretno življenje, mi pa začnemo govoriti: ‘Ti otroci, ali  niso Marijini, Jožefovi, niso bratje od tistega …? Ali niso to otroci, ki smo jim pomagali odraščati? Ali ni to tisti, ki je vedno razbijal okna s svojo žogo?’ Ta, ki se je rodil po preroštvu in je oznanjal Božje kraljestvo, postane udomačen in osiromašen. Hoteti udomačiti Božjo besedo je stvar vseh časov.

Medtem ko čakate na zdaj
Kot je opozoril papež, se to lahko zgodi tudi mladim, in sicer vsakokrat, ko mislijo, da je njihovo poslanstvo, njihova poklicanost, celo njihovo življenje obljuba, ki velja samo za prihodnost in nima ničesar opraviti z njihovo sedanjostjo. »Kakor da bi biti mlad bil sinonim za ‘čakalnico’, kjer vsak čaka na svojo uro. In ‘medtem’ ko čaka, si za vas izmislimo ali pa si vi sami izmislite prihodnost, ki je higiensko dobro zapakirana in brez posledic, dobro zastavljena in zagotovljena s celotnim ‘zavarovanjem’. To je ‘fikcija’ vesela. Tako vas ‘umirimo’ in vas uspavamo, da ne boste povzročali hrupa, da ne boste zastavljali vprašanj sami sebi in drugim, da ne boste premišljevali o sebi in drugih. In sredi tega ‘medtem’ vaše sanje izgubijo naboj, otopijo in postanejo pritlehne ‘iluzije’, majhne in žalostne, samo zato, ker mislimo ali mislite, da ni še vašega ‘zdaj’; da ste preveč mladi, da bi se vključili v sanje in gradili jutri.«

Zaljubite se v svoje poslanstvo
Papež je spomnil, da je eden od rezultatov sinode bilo bogastvo srečanja in predvsem poslušanja. Bogastvo poslušanja med generacijami, bogastvo izmenjave in vrednost spoznanja, da potrebujemo drug drugega, da se moramo potruditi ter širiti prostore, kjer se lahko že danes vključimo v sanjanje in izgrajevanje jutrišnjega dne. »Vendar ne izolirani, ampak združeni, s tem ko ustvarjamo skupni prostor. Prostor, ki se ne poklanja in ga ne zadenemo na loteriji; prostor, za katerega se tudi vi morate boriti,«je spodbudil.

In nadaljeval: »Kajti vi, dragi mladi, niste prihodnost, ampak ste ‘Božji zdaj’. On vas poziva skupaj in vas kliče v vaše skupnosti in mesta, da greste iskat stare starše in odrasle; da vstanete in skupaj z njimi spregovorite in uresničujete sanje, s katerimi vas je Gospod sanjal. Ne jutri, ampak zdaj, kajti tam, kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce (glej Mt 6,21). In to, v kar se zaljubite, ne bo osvojilo le vaše domišljije, ampak bo zaobjelo vse. To bo tisto, zaradi česar se boste zjutraj zbudili in vas bo spodbujalo v trenutkih utrujenosti, tisto, kar vam bo zlomilo srce in vas bo napolnilo s čudovitimi stvarmi, veseljem in hvaležnostjo. Začutite, da imate poslanstvo in se vanj zaljubite, in od tega bo vse odvisno. Lahko imamo vse, a če manjka strast ljubezni, bo manjkalo vsega. Pustimo, da nas Gospod zaljubi!«

‘Medtem’ ne obstaja
Za Jezusa ni ‘medtem’, ampak je ljubezen usmiljenja, ki želi prodreti v srce in ga osvojiti. Ta ljubezen želi biti naš zaklad, kajti v življenju ne obstaja ‘medtem’ ali pa neka bežna moda. To je ljubezen darovanja, ki vabi k darovanju. Je konkretna, bližnja in realna ljubezen. Je praznično veselje, ki se rodi, ko izberemo, da bomo del čudežnega ribolova upanja in ljubezni, solidarnosti in bratstva pred mnogimi pogledi, ki so paralizirani in ki paralizirajo zaradi strahu in izključenosti, špekulacije in manipulacije.

»Bratje, Gospod in njegovo poslanstvo nista samo neka ‘medtem’ v vašem življenju, nekaj mimobežnega, ampak sta naše življenje,« je dejal papež Frančišek in spomnil še na Marijo. »Vse te dni nas je na poseben način kakor glasba spremljal Marijin fiat, zgodi se. Ne le da je verovala v Boga in v njegove obljube kot nekaj mogočega, ampak je verjela Bogu in je imela pogum, da je rekla ‘da’ za soudeležbo v tem Gospodovem ‘zdaj’. Čutila je, da ima poslanstvo, zaljubila se je in to je bilo odločilno za vse.«

Kakor se je zgodilo v nazareški shodnici, Gospod sredi med nami, med svojimi prijatelji in znanci, ponovno vstaja, jemlje zvitek in nam pravi: ‘Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.’« (Lk 4,21). »Ali želite živeti konkretnost njegove ljubezni? Vaš ‘da’ naj še naprej ostaja vhodna vrata, da bo Sveti Duh podaril nove binkošti svetu in Cerkvi.«


p. Bernard Goličnik

GSM 031-257-193